Obvestila
SKOK – Starodobniški klepet ob kavi 2022 – OTC Škofljica
Prva letošnja prireditev OTC Škofljica je bila organizirana kot Starodobniški klepet ob kavi v soboto, 19. marca 2022, na prostoru pred E. Leclerc na Rudniku. Udeležili so se ga v večini člani kluba. Prisoten je bil le član iz kluba Soteska. Prisotnih je bilo tudi osem članov iz kluba Večno mladi iz Šentjurja, ki so se pripeljali s kombijem. Zanimalo jih je kako zgleda SKOK.
Na ogled je bilo 28 avtomobilov in 7 motornih koles. Za motoriste je bilo vreme še nekoliko prehladno. Zahvaljujemo se vodstvu E. Leclerc za prijazen sprejem.
Usposabljanje za tehnične komisarje Zveze SVS leto 2022
V soboto, 26.2.2022 smo imeli letno usposabljanje za tehnične komisarje Zveze SVS na gradu Turjak. 
Pester program je vseboval predavanje Goerga Gedla, ki nam je predstavil zgodovino avtomobilskega dizajna, predavanje g. Tomaža Vidmarja o predpisih in navodilih o starodobnikih, po okrepčilu pa še predstavitev knjige “Avtomobili naše in vaše mladosti” avtorja Bruna Kuzmina in predavanje o karoserijski obnovi Opel Mante A, ki jo je predstavil Metod Levart. Dodatno smo predstavili tudi posodobljen proces ocenjevanja starodobnikov pri Zvezi SVS in pomen digitalizacije.
Veseli nas, da smo lahko izpeljali to izobraževanje, še bolj smo pa ponosni na naše komisionarje, ki so v zahvalo za njihovo delo in doprinos k Zvezi SVS prejeli tudi majhen poklon. Podelili smo pa tudi posebno nagrado – več pa si lahko ogledate na utrinkih spodaj. 
Upamo, da ste se imeli lepo in izvedeli kakovostne informacije, ki vam bodo služile pri nadaljnjem delu in se vidimo prihodnjič! 
AVTO – MOTO KLASIKA , POMURSKI SEJEM – Gornja Radgona
AVTO – MOTO KLASIKA , POMURSKI SEJEM, Gornja Radgona od 8. do 10.04.2022 
Zveza SVS – Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil že šestič prireja razstavo starodobnikov, ki je največja tovrstna razstava v Sloveniji.
V halah C in C1 Pomurskega sejma bodo društva, včlanjena v našo zvezo iz različnih krajev Slovenije, pa tudi razstavljalci iz tujine postavili na ogled svoja starodobna vozila. Možno si bo ogledati kolesa, kolesa s pomožnim motorjem, motorna kolesa, osebne avtomobile, tovorna vozila, traktorje, vojaška in specialna vozila različnih starosti in najrazličnejših znamk. Lastniki, ljubitelji starodobnikov, se zmeraj zelo potrudijo , da s svojo premično tehnično dediščino navdušijo obiskovalce in gledalce in pričarajo nostalgično razpoloženje zlasti za tiste, ki se radi spominjajo časov, ko so bile za marsikoga imeti avtomobil le sanje.
Na stojnici Zveze SVS v hali C1 bo možno pridobiti vse informacije o načinih ohranjanja starodobnih vozil, o pogojih za včlanitev novih lastnikov ter pridobitvi dokumentov za njihova starodobna vozila. Prikazani bodo konkretni restavratorski postopki na vozilih, ki se nahajajo v fazi obnove.
Posebno skrb namenjamo mladim, bodočim lastnikom starodobnih vozil, zato vljudno vabljeni na razstavo vsi, ki vas starodobna vozila in moto tehnika zanima. Se vidimo!
Izhaja nova številka Glasila SVS!
Spoštovani!
Z veseljem naznanjamo novo številko našega Glasila SVS – tokrat številka 47 
Naslovnica številke je posvečena 50 letnici Zastave 101 – kultnega avtomobila, ki si je nedvomno zaslužil obsežen članek in ilustracijo, za katero je poskrbel Miha Bevc. V tej številki boste našli še ogromno drugih zanimivih vsebin kot so članek o legendi industrijskega oblikovanja Georga Gedla, čarobnemu veteranu na slovenskem iz leta 1914, Zaključku sezone prvenstva itd.
Za pokušino objavljamo naslovnico in kazalo ter komaj čakamo, da prelistate nove vsebine.
Dr.Tadej Brate – Moj spomin nanj
13. 1. – četrtek. Takoj po delu sem pogledal telefon. Zgrešeni klici, sporočila, Viber in evo – Leonovo sporočilo o Tadejevi smrti. Roka se je zatresla, telefon je skoraj zletel na tla.
11 let nazaj, 28.1. je naš skupni prijatelj Sime predstavil svojo novo publikacijo o historičnih plovilih. V vabilu mi je omenil, da bo predstavitev vodil Tadej Brate, takrat še magister. No, končno bom srečal tega moža, sem rekel in vzel s seboj njegovo knjigo Ljubljanski tramvaj. En podpis bo pa ja dal.
»Ja kje ste pa to dobili, te knjige se že leta ne najde nikjer več!« Seveda je z veseljem podpisal in začel pripoved o tej knjigi, kako je ležala 20 let v predalu in kakšno srečno naključje je pripomoglo k izidu. Druženje v piranskem lokalu se je zavleklo pozno v noč in ko smo se udeleženci odpravili domov, sva bila nekako že prijatelja. Sledile so še druge knjige, predstavitve, predavanja, vmes je Tadej doktoriral. Skupaj sva obiskala nekaj muzejev in razstav. Parkrat sva ga skupaj z Leonom peljala v tržaške muzeje. Bil je presrečen, ko sem mu pokazal slike dveh oklepnih lokomotiv (littorina blindata), za katere je mislil da niso preživele vojne. Ob našem obisku vojnega muzeja ogled le – teh ni bil možen, ker so bile v depoju, tako bo to, žal, ostala moja neizpolnjena obljuba.
Nekajkrat sem mu posodil kakšno staro knjigo iz moje zbirke. Vedno mi jo je vrnil osebno, rekoč »take dragocenosti si ne upam poslat po pošti!«
Enkrat sem moral na obisk pri Tadeju peljati tudi svojo punco. Verjetno vsi veste, kako vztrajne znajo bit ženske. Neverjetno, večino časa je bila tiho in je z zanimanjem spremljala najino strojniško/železniško/zgodovinarsko debato in plezanje po Tadejevih lokomotivah.
»Tale ima še dober kotel, en dan bi jo rad še zakuril« Pa ju je prej prodal enemu od Čeških muzejev. Obnova v požaru poškodovane hiše in težave z zdravjem so naredile svoje. »Aljoša, prodal sem mašine, ne zmorem več« mi je zagrenjeno potožil.
Covid manija in moja nova služba sta naše stike zreducirala na telefon in e-pošto. »pridi kaj okoli, čistim železje v in okoli hiše, boš pogledal če ti kaj pride prav. Tudi kaj od tomosa se najde.« Žal je bila Matilda hitrejša. V nedeljo, 9. 1. se je naš prijatelj Srečko še slišal z njim. Da se počuti boljše, je rekel. V torek, 11. 1. zjutraj je za vedno ugasnil ogenj in spustil paro.
Dr. Tadej Brate nam je zapustil vsaj 30 knjig, preko 500 člankov, po njegovi zaslugi ohranjena tehniška zapuščina pa bi potrebovala katalog.
Ker je bil Tadej zelo zabaven pripovedovalec in je imel poleg kritičnosti tudi smisel za humor, bom zaključil z anekdoto iz Birminghama, ko je študiral industrijsko arheologijo:
Profesor John je začel predavanje o gozdnih železnicah, nakar ga je Tadej dopolnil z Idrijskim laufom. Preostanek ure je govoril Tadej, profesor pa se je prelevil v poslušalca. Naslednje predavanje je profesor John začel z besedami: »danes bomo obdelali razvoj tirnic, pod pogojem, da Tadej nima pripomb, seveda.
Aljoša Vidakov, Adria Classic Koper
