Obvestila

Dr.Tadej Brate – Moj spomin nanj

13. 1. – četrtek. Takoj po delu sem pogledal telefon. Zgrešeni klici, sporočila, Viber in evo – Leonovo sporočilo o Tadejevi smrti. Roka se je zatresla, telefon je skoraj zletel na tla.

11 let nazaj, 28.1. je naš skupni prijatelj Sime predstavil svojo novo publikacijo o historičnih plovilih. V vabilu mi je omenil, da bo predstavitev vodil Tadej Brate, takrat še magister. No, končno bom srečal tega moža, sem rekel in vzel s seboj njegovo knjigo Ljubljanski tramvaj. En podpis bo pa ja dal.

»Ja kje ste pa to dobili, te knjige se že leta ne najde nikjer več!« Seveda je z veseljem podpisal in začel pripoved o tej knjigi, kako  je ležala 20 let v predalu in kakšno srečno naključje je pripomoglo k izidu. Druženje v piranskem lokalu se je zavleklo pozno v noč in ko smo se udeleženci odpravili domov, sva bila nekako že prijatelja.  Sledile so še druge knjige, predstavitve, predavanja, vmes je Tadej doktoriral. Skupaj sva obiskala nekaj muzejev in razstav. Parkrat sva ga skupaj z Leonom peljala v tržaške muzeje. Bil je presrečen, ko sem mu pokazal  slike dveh oklepnih lokomotiv (littorina blindata), za katere je mislil da niso preživele vojne. Ob našem obisku vojnega muzeja ogled le – teh ni bil možen, ker so bile v depoju, tako bo to, žal, ostala moja neizpolnjena obljuba.

Nekajkrat sem mu posodil kakšno staro knjigo iz moje zbirke. Vedno mi jo je vrnil osebno, rekoč »take dragocenosti si ne upam poslat po pošti!«

Enkrat sem moral na obisk pri Tadeju peljati tudi svojo punco. Verjetno vsi veste, kako vztrajne znajo bit ženske. Neverjetno, večino časa je bila tiho in je z zanimanjem spremljala najino strojniško/železniško/zgodovinarsko debato in plezanje po Tadejevih lokomotivah.

»Tale ima še dober kotel, en dan bi jo rad še zakuril« Pa ju je prej prodal enemu od Čeških muzejev. Obnova v požaru poškodovane hiše in težave z zdravjem so naredile svoje. »Aljoša, prodal sem mašine, ne zmorem več« mi je zagrenjeno potožil.

Covid manija in moja nova služba sta naše stike zreducirala na telefon in e-pošto. »pridi kaj okoli, čistim železje v in okoli hiše, boš pogledal če ti kaj pride prav. Tudi kaj od tomosa se najde.« Žal je bila Matilda hitrejša. V nedeljo, 9. 1. se je naš prijatelj Srečko še slišal z njim. Da se počuti boljše, je rekel. V torek, 11. 1. zjutraj je za vedno ugasnil ogenj in spustil paro.

Dr. Tadej Brate nam je zapustil vsaj 30 knjig, preko 500 člankov, po njegovi zaslugi ohranjena tehniška zapuščina pa bi potrebovala katalog.

Ker je bil Tadej zelo zabaven pripovedovalec in je imel poleg kritičnosti tudi smisel za humor, bom zaključil z anekdoto iz Birminghama, ko je študiral industrijsko arheologijo:

Profesor John je začel predavanje o gozdnih železnicah, nakar ga je Tadej dopolnil z Idrijskim laufom. Preostanek ure je govoril Tadej, profesor pa se je prelevil v poslušalca. Naslednje predavanje je profesor John začel z besedami: »danes bomo obdelali razvoj tirnic, pod pogojem, da Tadej nima pripomb, seveda.

Aljoša Vidakov,  Adria Classic Koper

Člani društva Codelli na potovanju

Zadnji vikend je skupina članov društva Codelli s svojimi starodobniki opravila zanimivo, skoraj 400 kilometrsko potovanje iz Ljubljane, preko GEOSS, Kisovca, Trbovelj, Prebolda, Velenja, Šoštanja, Črne, Mežice do Raven, kjer so prenočili.

Naslednji dan so se peljali skozi Kotlje, Pako pri Velenju, Gorenje, Nazarje, Vransko, Kamnik v Ljubljano na zaključno pozno kosilo.

Obiskali so zanimiva rudarska muzeja v Kisovcu in Mežici ter železarski muzej v Ravnah.

Izbrana pot je zelo slikovita, ceste so lepe in primerno vijugaste, dobre volje in dobre hrane ni manjkalo.

Vsi si želijo še kakšnega podobnega izleta.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

•